Po aretaciji Nicolása Madura je Donald Trump izjavil, da so ZDA "zadolžene" za Venezuelo in bodo nadzirale njeno okrevanje. Izrazil je tudi možnost usmeritve pozornosti na druge države, kot so Kolumbija, Kuba in Mehika, kar je razjezilo Dansko zaradi strahu, da bi lahko ciljal tudi na Grenlandijo. Prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj Trump še ni razkril načrta za prehodno obdobje. Medtem poteka intenzivna razprava o zakonitosti ameriške operacije zajetja Madura.

Nekdanji ameriški odposlanec Richard Haass je opozoril, da odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o odstavitvi in zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura temelji predvsem na zagotavljanju dostopa do obsežnih venezuelskih naftnih rezerv. Po vojaški operaciji v Caracasu je Trump poudaril, da bodo Združene države Amerike »upravljale« Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, pri čemer je v svojem govoru na Floridi naftne zaloge omenil kar triinosemdesetkrat. Napovedal je milijardne investicije ameriških energetskih podjetij v propadajočo infrastrukturo države, ki so jo leta pestile sankcije in slabo upravljanje. Zaradi negotovosti glede prihodnje oskrbe in vpliva ameriškega prevzema nadzora na svetovni trg so cene nafte na mednarodnih borzah že začele padati. Medtem ko Washington načrtuje obnovo naftnega sektorja, analitiki opozarjajo na scenarije post-Madurove Venezuele, v katerih bodo komercialni interesi ZDA igrali ključno vlogo. Trumpova administracija je jasno nakazala, da bo od nove začasne vlade zahtevala neposreden delež pri dobičkih od prodaje energentov kot povračilo za izvedeno vojaško posredovanje.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil popolno blokado vseh sankcioniranih tankerjev, ki vstopajo v venezuelske vode ali jih zapuščajo, kar je povzročilo popoln zastoj pri izvozu surove nafte iz te južnoameriške države. Po poročanju tiskovne agencije Reuters, ki se sklicuje na štiri dobro obveščene vire, je izvoz venezuelske nafte upadel na zgodovinsko najnižjo raven. Operacije v pristaniščih so se ustavile, saj pristaniški kapitani niso prejeli nobenih zahtev za odobritev izplutja ladij, kar kaže na sistemsko ohromitev logističnih verig. Ukrep predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike do Venezuele in je že povzročil pretrese na svetovnih energetskih trgih. Zaradi prekinitve dobave se trgovci soočajo z negotovostjo, kar neposredno vpliva na nihanje cen nafte na mednarodnih borzah. Ker so pristanišča blokirana in ladje pod sankcijami ne morejo varno pluti, se Venezuela spopada z resno gospodarsko krizo, saj je država kritično odvisna od prihodkov iz prodaje energentov.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju o prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal, da bodo največje ameriške naftne družbe v Venezuelo vložile več milijard dolarjev. Namen teh sredstev je predvsem obnova dotrajane energetske infrastrukture v državi, ki se ponaša z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Trump je poudaril, da bodo Združene države Amerike močno vpletene v prihodnji razvoj tamkajšnje industrije, s čimer želijo povrniti nekdanjo zmogljivost črpanja, ki je v zadnjih desetletjih drastično upadla. Venezuela, ki ima v lasti približno 17 odstotkov svetovnih naftnih rezerv, se je v zadnjem obdobju soočala s hudim pomanjkanjem naložb, slabim upravljanjem in mednarodnimi sankcijami. Medtem ko je država v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja proizvedla do 3,5 milijona sodov nafte dnevno, je lanska proizvodnja v povprečju dosegla le okoli 1,1 milijona sodov, kar predstavlja zgolj odstotek svetovne proizvodnje. Kljub ogromnim zalogam v regiji Orinoko gre večinoma za težko nafto, katere proizvodnja je draga in zahteva napredno tehnično znanje, ki ga bodo po novem zagotavljala ameriška podjetja.

Združene države Amerike so izvedle serijo letalskih napadov na cilje v prestolnici Caracas in treh venezuelskih zveznih državah, vendar ključna naftna infrastruktura po prvih poročilih ni bila poškodovana. Po navedbah agencij Bloomberg in Reuters, ki se sklicujeta na neimenovane vire, glavni objekti državnega podjetja Petroleos de Venezuela, S.A. (PDVSA) še naprej delujejo brez prekinitev. Vodstvo podjetja je zaposlene obvestilo, da se črpanje in predelava surove nafte nadaljujeta v običajnem obsegu, kar zmanjšuje neposredne skrbi glede večjih motenj na svetovnih energetskih trgih. Kljub temu da naftni objekti niso bili neposredne tarče, so viri potrdili, da je bilo v napadih močno poškodovano pristanišče La Guaira na karibski obali. Napadi so povzročili napetosti na naftnem trgu, saj so nekateri analitiki napovedovali dvig cen nafte nad 80 dolarjev za sod v primeru stopnjevanja vojaškega posredovanja ZDA. Trenutne razmere kažejo, da so se ZDA osredotočile na vojaške in logistične cilje, ne pa na vire preživetja venezuelskega gospodarstva, kar odraža širši geopolitični konflikt med državama, ki se je stopnjeval po lanskem zasegu tankerja z iransko nafto.

Cene nafte iz Azerbajdžana so zabeležile rast, kar nakazuje na povečano povpraševanje ali stabilizacijo trga. Ta dvig vrednosti azerbajdžanske nafte je pomemben pokazatelj za energetski sektor regije in širše mednarodne energetske trge. Povečana vrednost lahko pozitivno vpliva na gospodarstvo Azerbajdžana.

Donald Trump in Xi Jinping sta se sestala v Južni Koreji, da bi poskusila zmanjšati mesece trajajoče trgovinske napetosti. To je bilo njuno prvo srečanje od leta 2019. Trump je pred srečanjem odredil testiranje novega jedrskega orožja, kar je zaostrilo ozračje pred pogovori.

Evropska unija je s prvim januarjem uvedla pomembne spremembe na področju čezmejnega trgovanja z električno energijo, ki bodo udeležencem na trgu omogočile učinkovitejše uravnavanje portfeljev znotraj dneva. Glavna novost je podaljšanje časovnega okna za trgovanje, kar neposredno vpliva na likvidnost trga in zagotavljanje zanesljivejše oskrbe z energijo. Po navedbah operaterja prenosnega omrežja Eles je Slovenija med državami, ki so to novost vpeljale nemudoma ob začetku leta. Nova ureditev naj bi zmanjšala tveganja za energetska podjetja in končne porabnike, saj omogoča hitrejše odzivanje na nihanja v proizvodnji in porabi. To je še posebej pomembno v luči naraščajočega deleža obnovljivih virov energije, katerih proizvodnja je težje predvidljiva. S podaljšanjem rokov za čezmejne zakupe zmogljivosti se pričakuje stabilizacija cen in boljša integracija evropskih energetskih trgov, kar je del širših prizadevanj EU za vzpostavitev enotnega in odpornega energetskega trga.

Svetovne cene nafte so se v letu 2025 znižale za več kot 10 odstotkov, pri čemer je nafta tipa brent zabeležila najdaljše obdobje zaporednih letnih izgub v zgodovini. Terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so se znižale za približno 18 odstotkov, kar predstavlja največji letni padec po letu 2018. Cena za marčevske pogodbe se je ustalila pri 61,27 dolarja za sod, medtem ko je ameriška lahka nafta WTI upadla za 15 odstotkov na 57,90 dolarja za sod. Glavni razlogi za negativen trend so prevelika ponudba na trgu, povečana proizvodnja skupine OPEC+, trgovinske carine ter geopolitične napetosti. Kljub burnemu dogajanju, ki so ga zaznamovale zaostrene sankcije proti Rusiji, Iranu in Venezueli ter vojna v Ukrajini, je ponudba presegla povpraševanje. Na začetku leta 2025 so cene sicer začasno zrasle zaradi ukrepov administracije Joeja Bidna, ki so motili dobavo v Kitajsko in Indijo, ter napadov ukrajinskih dronov na rusko energetsko infrastrukturo. Dodatno negotovost so povzročili dvanajstdnevni konflikt med Iranom in Izraelom v juniju, ki je ogrozil plovbo skozi Hormuško ožino, ter spori znotraj kartela OPEC med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Ob koncu leta je k pritisku na cene prispeval še ukaz ameriškega predsednika Donalda Trumpa o blokadi določenega izvoza nafte.

Venezuelsko državno podjetje PDVSA si prizadeva ohraniti prodajo surove nafte in razširiti plavajoča skladišča, medtem ko se država spopada z zaostreno pomorsko blokado Združenih držav Amerike. Po podatkih analitičnih hiš Reuters in TankerTrackers.com sta v zadnjih dneh v venezuelske vode prispela najmanj dva tankerja, več drugih pa se obali še približuje. Ta dejavnost nakazuje na poskus Caracas-a, da bi premostil logistične ovire, ki so nastale zaradi agresivnega izvajanja sankcij pod upravo Donalda Trumpa. Zaradi ameriških ukrepov se je izvoz venezuelske nafte od novembra skoraj prepolovil, kar je povzročilo kopičenje zalog in prisililo PDVSA v začasno zapiranje vrtin v naftno bogatem pasu Orinoko. Čeprav je proizvodnja v začetku leta 2025 kazala znake rasti, trenutne razmere na trgu in zasegi tovora s strani ameriške obalne straže močno hromijo izvozni sistem države. Naftni trgi pozorno spremljajo napetosti v regiji, ki poleg dogajanja v Venezueli vključujejo tudi motnje v oskrbi iz Kazahstana, kar vpliva na nestanovitnost cen energentov v prazničnem obdobju.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o boju proti trgovini z drogami, vendar se ni odzval na vprašanje o domnevnem napadu CIE. ZDA so medtem izvedle smrtonosne napade na plovila, za katera trdijo, da so vpletena v trgovino z drogami, kar je zaostrilo napetosti z Venezuelo. Rusija je protestirala pri ZDA zaradi zasledovanja tankerja Bella 1, ki je plul proti Venezueli, in zahtevala, da ameriške sile prenehajo s to aktivnostjo.

Cena električne energije na Bolgarski neodvisni energetski borzi (BNEB) se je za dobavo na dan 2. januar zvišala za 28,88 odstotka. Povprečna cena za megavatno uro je dosegla 95,67 leva (približno 48,91 evra), kar predstavlja občuten skok v primerjavi s prejšnjim dnem, ko je znašala 74,23 leva. Trgovanje na segmentu 'dan vnaprej' je odrazilo povečano povpraševanje oziroma spremenjene tržne pogoje ob vstopu v novo koledarsko leto. Podatki borze razkrivajo, da je bila povprečna cena v konicah med 9. in 20. uro še višja in je znašala 99,29 leva za megavatno uro. Izven konic je bila energija prodana po povprečni ceni 92,06 leva. Skupno je bilo na borzi prodanih 90.562,10 megavatne ure električne energije. Na tržnem segmentu znotraj dneva so bile cene za 60-minutne produkte nekoliko nižje, in sicer so v povprečju znašale 76,38 leva za megavatno uro, kar kaže na določeno stopnjo volatilnosti na bolgarskem energetskem trgu.

Državno naftno podjetje Pertamina in zasebni ponudniki goriv v Indoneziji, vključno s podjetji Shell, BP in Vivo, so s 1. januarjem 2026 hkrati znižali cene pogonskih goriv. Znižanje cen velja za več vrst naftnih derivatov, med drugim je Pertamina pocenila gorivo Pertamax in druge nesubvencionirane vrste goriva. Gre za usklajen premik na trgu, ki sledi obdobju višjih cen v preteklem letu. Znižanje cen so potrdili vsi glavni akterji na indonezijskem trgu, kar za tamkajšnje porabnike predstavlja ugoden začetek novega leta. Ukrep se nanaša predvsem na komercialna goriva, ki niso pod neposrednim subvencijskim nadzorom države, vendar močno vplivajo na stroške prevoza in logistike v državi. Analitiki ocenjujejo, da so se podjetja za ta korak odločila zaradi stabilizacije svetovnih cen surove nafte in prilagajanja tržnim razmeram v regiji.

Na svetovnih energetskih trgih so se cene nafte zvišale. Na londonski borzi ICE se je cena nafte Brent zvišala za 0,45 dolarja na 66,47 dolarja za sod. Na newyorški borzi NYMEX se je cena nafte WTI zvišala za 0,46 dolarja na 62,72 dolarja za sod. Cena azerbajdžanske nafte Azeri Light je poskočila za 0,83 dolarja oz. 1,23 % na 68,31 dolarja za sod.